(objavljeno v reviji Potapljač št.16 / 2004)
Potapljanje z nitroxom se zmeraj bolj uveljavlja tudi med rekreativnimi potapljači, o čemer med drugim priča tako število potapljačev, ki so se preko Slovenske potapljaške zveze za to usposobili, kakor tudi ponudba potapljaških centrov.
V Sloveniji ne zaostajamo za svetovnimi trendi, za kar gre zasluga najprej ljubljanskemu Norik Subu, pa ponudba pa se je razširila tudi pri drugih. Nekoliko počasneje si je nitrox utiral pot med potapljaškimi društvi in še težje med individualnimi potapljači. Največja ovira pri tem so bile nekatere specifične tehnične zahteve, predvsem čistost in združljivost s čistim kisikom za potapljaške jeklenke. Čisti kisik je pri povečanih tlakih zelo nevaren, saj lahko v stiku z maščobami eksplodira. Zaradi tega so morale imeti jeklenke za nitrox ustrezne ventile, morale pa so biti tudi posebej očiščene (razmaščene). Ker potapljanje z nitroxom ni zmeraj možno, bodisi da ni možnosti za polnjenje bodisi da to onemogočajo fiziološki razlogi (pregloboki potopi), so potapljači potrebovali dve jeklenki: eno za nitrox in eno za zrak.
Medicinski zrak, ki ga s potapljaškimi jeklenkami tlačimo v jeklenke, vsebuje preveč oljnih primesi, da bi bila jeklenka za nitrox po polnjenju z zrakom še dovolj čista za kasnejšo uporabo z nitroxom (v zadnjem času so se tudi na našem tržišču pojavili dodatni filtri, ki zrak iz navadnih potapljaških kompresorjev dovolj prečistijo, da z njim lahko polnimo jeklenke za nitrox).
Polnjenje jeklenk z nitroxom poteka tako, da v jeklenke do določenega tlaka najprej natlačijo čisti kisik in jih potem dopolnijo z zrakom iz posebej za to prirejenega kompresorja (dodatni maščobni filtri). Zrak čisti kisik razredči do želenega odstotka kisika – nitroxa. Kot primer vzemimo jeklenko, v kateri imamo čisti kisik pri tlaku 50 barov in potem jeklenko dopolnimo z nadaljnjimi 50 bari zraka do končnega tlaka 100 barov. V jeklenki dobimo 60 % nitrox mešanico (delni tlak kisika je 50 barov čistega in dodatnih 10 barov, ki jih prispeva ena petina kisika v zraku). Tak način polnjenja pa zahteva posebne jeklenke, ki so primerne za uporabo čistega kisika. Eksplozivnost kisika pri večjih tlakih je pogojena z njegovo koncentracijo. Če bi npr. 40 % nitrox iz jeklenek za nitrox pretočili v navadne jeklenke za zrak, to ne bi bilo nevarno, saj je koncentracija kiska ves čas manjša od 50 %, kar velja za varno mejo. Ker pa je pri zgoraj navedenem načinu polnjenja na začetku v jeklenki čisti kisik (ali vsaj skoraj čisti, običajno namreč nekaj nitroxa v jeklenki ostane od prejšnjega potopa), morajo biti jeklenke očiščene.
Kot vidimo, nitrox do koncentracije 40 %, kar je zgornja meja za rekreativno potapljanje, sam po sebi še ne zahteva posebnih jeklenk, temveč ta zahteva izhaja iz načina polnjenja. Z drugačnim načinom polnjenja se temu torej izognemo in se lahko z nitroxom potapljamo tudi, če uporabljamo klasične jeklenke za zrak. Ideja je zelo preprosta. Med polnjenjem jeklenke s klasičnim kompresorjem zraku dodajamo določeno količino kisika, tako da mešanico obogatimo do želenega odstotka. Če kompresorju, ki jeklenke polni s pretokom 100 l/minuto vsako minuto dodamo še 20 l čistega kisika, bo v jeklenki nitrox s 33 % kisika (80 l dušika in 20 l kisika dodamo še 20 l kisika, kar pomeni, da imamo 40 l kisika na skupaj 120 l, tj. ena tretjina).
Princip polnjenja je tak, da se na dovodno cev, po kateri kompresor sesa zrak, še pred vstopom namesti poseben ventil, s katerim lahko nastavimo različne pretoka čistega kisika, ki ga dovajamo v sesalni zrak. Na ta način kompresor sesa že obogaten zrak, in kar je najpomembneje, koncentracija kisika v njem ne presega dovoljene meje. S takimi napravami lahko v jeklenkah dosežemo koncentracije do 40 % in so zato povsem primerne za rekreativno potapljanje.
Nitrox je na ta način postal veliko dostopnejši tudi potapljaškim društvom in posameznikom. Za polnjenje namreč ne potrebujemo več posebnih jeklenk in kompresorjev, temveč zadostujeta mešalni ventil in kisikova jeklenka; njuna cena v osnovni varianti vključno z analizatorjem za kisik je približno 1000 evrov.
Ta novost bo mnoge nedvomno dodatno vzpodbudila k opravljanju ustreznega tečaja potapljaške specialnosti »Nitrox potapljač«. Potapljanje z nitroxom je namreč dovoljeno le za to posebej usposobljenim potapljačem. Tečaj bo v kratkem organiziran tudi preko Slovenske potapljaške zveze.
Doc. dr. Mitja Slavinec
