Rdeče morje je na Punti
“Tri vrste ljudi so: živi, mrtvi in tisti, ki gredo na morje. Marjan Richter ni šel samo na morje. Napisal mu je odo in postavil prvi, lahko bi rekli Richterjev zakon o slovenskem morju. Temeljni postulat tega zakona je, da je to morje bistveno drugačno od naše površne predstave. Res, kdor gleda ga, ga vidi prvič, zmeraj!”
Tako se prične prispevek novinarja Borisa ŠULIGOJA v Sobotni prilogi časopisa Delo, prav na Silvestrovo, 31.12.2005 (poudarki so naši). In nadaljuje:
“Marjanu Richterju se je rodila knjiga z naslovom Naše morje. Ko ljudem med prsti zašelesti 800 fotografij na 380 straneh, se domala vsi vprašajo nekako takole: »Vse to je v našem morju!?« Nejeverneži so nemudoma prepričani, da gre za preprost založniški trik in obilico posnetkov z Maldivov ali vsaj neskončnega Rdečega morja. Saj menda ja vsi vemo, kako bedno bleda, siva, prazna, nikakršna… je naša slana lužica! Iz Richterjeve knjige pa puhtijo barve, eksotični ribaki, nevarni raki, meduze, sanjski goli polži, hobotnice in rajske babice na sto načinov, tudi morski pes orjak, rdeče zvezde, škarpene, bogomoljke, vesoljska Artemia salina (solinski rakec) in svatovsko razpoloženi brizgač (po domače kumara), ki v pokončnem položaju pošilja semena v morsko brezkončnost…
To je več kot samo doktorat o drugačnosti slovenskega morja! V maniri stripa in na najbolj elementaren način predstavi tisto podobo vzhodne obale Tržaškega zaliva, kakršno slana neskončnost razgali samo najbolj zvestim spremljevalcem. Profesor dr. Jože Štirn je ocenil, da takšne knjige ne premorejo nikjer v Sredozemlju ali na Atlantiku. To je vrhunska ilustracija biologije morja.
Richterjeva posebnost je, da slika vse te organizme, ko so živi. Biologi, znanstveniki vsa ta bitja najprej »fiksirajo« in potem raziskujejo. Za mnoge v resnici sploh ne vedo najbolje, kakšni so, ko so živi. Kaj je to pelagial, kaj plankton in kaj nekton, katera je naša najlepša spužva in kako se skrivajo sipe ali hobotnice, kakšna je razlika med kratkonosim in dolgonosim morskim konjičkom, zakaj je knez izginil in se spet pojavil… Milijon vprašanj iz ene same knjige!
Marjanu Richterju je uspelo življenjsko delo in najboljši odgovor vsem, ki se zmrdujejo nad lužo in letajo v eksote odkrivat bleščave, presežnikov modrine in globine. Tudi Richter je videl kilometre in kilometre morja po vsem svetu.
»Težko primerjam morja, kajti domačega spremljam že več kot 50 let, tuja sem spoznaval po 14 dni. Tam bi moral živeti, če bi jih hotel spoznati. Nekoč sem prisegal na dalmatinsko morje, na strme stene Dugega otoka, Hvar…
Nad našim morjem nisem bil nikoli navdušen. Če pa bi mi danes kdo rekel, naj izbiram med, denimo 100 metri obale na Krku ali podobno dolžino doma, bi izbral teh dvesto metrov od pomola do Punte v Piranu!«
. . .
Mi lahko samo še spoštljivo dodamo: Bravo, Marjan!”
Marjan RICHTER je leta 2003 prejel Zlato plaketo SPZ za življenjsko delo, še posebej na področju podvodne fotografije.