Komisija za HPPP pri SPZ
Vodja komisije: Marko Šifrar (marko.sifrar@gmail.com)
Selektor:
Predstavitev športa
Plavanje s plavutmi in hitrostno potapljanje je uraden naziv discipline, pri kateri plavalci tekmujejo v disciplinah:
- FS-plavanje s plavuti (finn swimming)
- IM-hitrostno potapljanje z uporabo jeklenka z regulatorjem (immersion swimming)
- AP-hitrostno potapljanje na dah na dolžino 50m (apnea)
Tekmovanja FS in IM potekajo na dolžinah 50, 100, 200, 400, 800 in 1500 metrov.
Plavalci s plavutmi so uradno najhitrejši ljudje v vodi. Hitrost, ki jo razvijajo ob plavanju s pomočjo plavuti so do 25% višje kot hitrosti klasičnih plavalcev. Tisti najhitrejši za plavanje uporabljajo skoraj izključno samo mišice nog in spodnjega dela trupa, roke držijo iztegnjeno pred glavo v optimalni hidrodinamični obliki. Pri hitrosti, ki jo razvijejo, bi poganjanje, plavanje z rokami bolj oviralo kot koristilo.
Plavanje s plavutmi in hitrostno potapljanje se je kot večina športov, pri katerih se uporabljajo tehnični pripomočki, razvilo iz vojaških vrlin, ki so jih najprej pričeli gojiti v vzhodnih državah. Zato je bil ta šport dolgo najbolje razvit prav na Vzhodu. Počasi pa že osvaja tudi ostale države, z njim se sedaj ukvarjajo v več kot 100 državah zemeljske oble.
Redno se odvijajo kontinentalna prvenstva Evrope, Azije, Amerike, Avstralije. Tudi v Afriki so nekatere države (Tunis, Egipt,…), ki so to športno zvrst kar dobro sprejele. Vsekakor pa je najbolj razširjen v Evropi, kjer se z njim ukvarjajo skoraj vse države. V svetovnem vrhu so že od začetka Rusi in nekatere države bivše Sovjetske zveze, kmalu za njimi, mogoče jih celo malo že prehitevajo, so Kitajci, nato pa s posamezniki posegajo po medaljah Italijani, Francozi, Slovaki, Madžari, Čehi, Kolumbijci, …
HPPP v Sloveniji
V Sloveniji se s to športno panogo ukvarjamo že od začetka, ki sega v leto 1970. V tistih časih so bili Ljubljančani (DRM – Društvo za raziskovanje morja) prvi med prvimi. Tako so tudi v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju imeli najboljše posameznike in bili najboljša ekipa tako v Sloveniji, kot Jugoslaviji.
Trenutno se s to disciplino ukvarja manj kot 10% slovenskih potapljaških društev. Zadnja leta je daleč najboljše Potapljaško društvo Maribor, ki že 15 let edino izvaja celoten selekcijski proces in ima v svojih vrstah otroke od 8 let dalje. Zato ni nič nenavadnega, da na državnem prvenstvu zmagujejo mladinci, ki še niso dopolnili 15 let. S tem športom se delno tekmovalno ukvarjajo tudi društvi v Ljubljani Norik in Nemo in nekateri drugi klubi, ki pa to delajo zgolj priložnostno. Plavanje s plavutmi so popolnoma opustili v Novem mestu, Novi Gorici, Kranju, Bledu, Piranu, …., kjer sicer imajo možnosti za treninge (bazen).
Na začetku so plavali še s tako-imenovano stereo plavutjo (na vsaki nogi ena plavut), kmalu pa so ugotovili (pričeli posnemati najhitrejše vodne živali: tune, mečarice, delfine, … ), da je z eno plavutjo, ki si jo plavalec obuje na obe nogi, mogoče dosegati večje hitrosti. Danes skoraj ni plavalca, ki pri plavanju ne bi uporabljal mono plavut. Stereo plavuti se uporabljajo samo za otroke, mlajše od 8 let.
Zaradi boljše aerodinamične oblike, pri plavanju (FS) uporabljajo plavalci za dihanje dihalko, ki je praviloma pritrjena s trakom na sredini čela. Pri plavanju pod vodo (IM) na daljše discipline (dlje kot 50m) uporabljajo rezervoar z zrakom (jeklenko) in dihalni aparat za dihanje pod vodo (regulator).
Plavanje s plavutmi in hitrostno potapljanje je brez dvoma bazičen potapljaški šport. Že dolgo je tega, ko so v njem tekmovali odpadli tekmovalci klasičnega plavanja ali drugih športov. Plavanje s plavutmi se v svetu razvija tako, kot vse ostale športne panoge. Za dosego vrhunskih rezultatov in postati vrhunski hitrostni plavalec je potreben celovit razvoj športnika in sistematično delo z otroki od 8 – 12 let starosti dalje.
Ob klasičnih tekmovanjih (svetovnih, kontinentalnih in državnih prvenstvih ), se je v plavanju s plavutmi vse bolj afirmiralo pokalno tekmovanje Svetovni pokal v plavanju s plavutmi.
O leta 1992 je plavanje s plavutmi olimpijska disciplina, priznano kot olimpijski šport, ki sicer ni v rednem programu olimpiade. Na olimpiado ga lahko uvrsti organizator, po svoji izbiri. Veliko truda je bilo vloženega, da bi disciplina prišla na redni program na igrah v Avstraliji (leta 2000) in Grčiji (leta 2004). Vendar, kot nam je znano, to ni uspelo. Sedaj ko je znano, da bo Olimpijada 2008 v Pekingu, je upanja še več. Kitajci so namreč ena najboljših nacij v tem športu. V upanju da bodo v plavanju s plavutmi dobili nekaj dodatnih medalj za svojo državo, jo bodo prav gotovo uvrstili na program.
Upamo, da jim bodo tudi naši tekmovalci lahko mešali štrene ali celo prekrižali račune.
Še o HPPP na internetu:
